ZGODOVINA
Že kot majhna deklica sem si želela psa, a moji starši niso imeli posluha za moje želje. Mnogo let kasneje, ko sem že imela svojo družino in so otroci malo odrasli, je naš dom razveselil prvi kuža Teri, mali, sivi kosmatinček, ki smo ga našli na morju. Razveseljeval nas je samo tri leta, ko je nenadoma izginil. Kljub intenzivnemu iskanju, ga nismo nikoli več našli.
Seveda brez pasje družbe poslej nisem želela biti. Pridobila sem si nekaj izkušenj, zato sem si za naslednjega psa želela čistokrvnega. Prijatelje kinolog mi je priporočil šnavcerja in tako je k nam prišla mala črna kepica Sissy. Bila je živahna, neustrašna, prava prijateljica mojim otrokom, dokler pri dvanajstih letih ni dobila raka na pljučih. Izgubili smo jo v tednu dni. Vsi tisti, ki ste se morali že kdaj posloviti od svojega najboljšega kosmatega prijatelja razumete, kako hudo je.
Vedela sem, da bomo Sissy nekega dne izgubili, zato sem po njenem desetem letu začela razmišljati o nakupu mladička. Menila sem, da bo Sissy za družbo, nam pa ob njenem odhodu ne bo tako hudo in prazno. Za nasvet sem prosilo prijateljico, kinologinjo ter ji povedala svoje želje: naj ne laja preveč naj ne pušča dlake, naj bo nežen. In mi je odgovorila: Kupi si plišastega.
Ravno v tem obdobju sem delala na pasji razstavi v Celju kot zapisnikar. Z vodjo kroga sva se po končanem delu usedli na kavo in prisedla je Sanja s svojim Elmerjem. Še danes ne vem, kako mi, kljub mnogim razstavam, na katerih sem delala, ni uspelo videti irskega mehkodlakega pšeničnega terierja. V Elmerja sem se zaljubila na prvi pogled. Nekaj nežnega in toplega je bilo v njem, dlaka, kot bi se dotaknil svile. Mirno in potrpežljivo je sedel z nami na kavi, čeprav ni bil nezainteresiran za okolico.
Ne vem zakaj sem se tako na slepo odločila, toda v trenutku sem vedela, takšen bo moj naslednji pes.
Ta moja odločitev se je še potrdila, ko sem izvedela, da ne laja preveč, ne pušča dlake in je nežen. »No, pa mi ne bo potrebno kupiti plišastega«, sem si mislila.
Zadnji teden našega dopustovanja na hrvaški obali je Sissy zbolela. Ni ji bilo več pomoči in domov smo se vrnili brez nje.
Prvi dan po dopustu je v službi vedno dosti dela, mene pa to kaj dosti ni zanimalo. Takoj sem hotela imeti novega psička in to softija. Namesto dela, sem brskala po internetu, pisala vzrediteljem in v nekaj dneh sem se dogovorila.
Tako je v naš dom prišla majhna, preplašena kepica imenovana Balla mia. Moja sreča je bila nepopisna. Več o njej si poglejte pod zavihkom Bonita.
BONITA
Bonita (Balla mia Bien amis) je v naše življenje vstopila 31. avgusta 2008. Imela je 9 tednov in ponjo smo šli na Dunaj. Nikoli ne bom pozabila preplašenih očk, ki so zvedavo gledale vame. Kljub temu, da sem imela s seboj pleničko, vodo, igračke, je bila do Kranja kot paralizirana. Vsake toliko smo se ustavili, da bi pila in opravila potrebo pa nič.
Je pa v trenutku naše življenje spremenila na bolje. Mislila sem, da bo prvo noč jokala, a je bila zelo hrabra. Kljub temu jo je preživela v moji postelji, mi lizala ušesa, se stiskala k meni. Bili sva si usojeni.
Že kot majhna deklica sem si želela psa, a moji starši niso imeli posluha za moje želje. Mnogo let kasneje, ko sem že imela svojo družino in so otroci malo odrasli, je naš dom razveselil prvi kuža Teri, mali, sivi kosmatinček, ki smo ga našli na morju. Razveseljeval nas je samo tri leta, ko je nenadoma izginil. Kljub intenzivnemu iskanju, ga nismo nikoli več našli.
Seveda brez pasje družbe poslej nisem želela biti. Pridobila sem si nekaj izkušenj, zato sem si za naslednjega psa želela čistokrvnega. Prijatelje kinolog mi je priporočil šnavcerja in tako je k nam prišla mala črna kepica Sissy. Bila je živahna, neustrašna, prava prijateljica mojim otrokom, dokler pri dvanajstih letih ni dobila raka na pljučih. Izgubili smo jo v tednu dni. Vsi tisti, ki ste se morali že kdaj posloviti od svojega najboljšega kosmatega prijatelja razumete, kako hudo je.
Vedela sem, da bomo Sissy nekega dne izgubili, zato sem po njenem desetem letu začela razmišljati o nakupu mladička. Menila sem, da bo Sissy za družbo, nam pa ob njenem odhodu ne bo tako hudo in prazno. Za nasvet sem prosilo prijateljico, kinologinjo ter ji povedala svoje želje: naj ne laja preveč naj ne pušča dlake, naj bo nežen. In mi je odgovorila: Kupi si plišastega.
Ravno v tem obdobju sem delala na pasji razstavi v Celju kot zapisnikar. Z vodjo kroga sva se po končanem delu usedli na kavo in prisedla je Sanja s svojim Elmerjem. Še danes ne vem, kako mi, kljub mnogim razstavam, na katerih sem delala, ni uspelo videti irskega mehkodlakega pšeničnega terierja. V Elmerja sem se zaljubila na prvi pogled. Nekaj nežnega in toplega je bilo v njem, dlaka, kot bi se dotaknil svile. Mirno in potrpežljivo je sedel z nami na kavi, čeprav ni bil nezainteresiran za okolico.
Ne vem zakaj sem se tako na slepo odločila, toda v trenutku sem vedela, takšen bo moj naslednji pes.
Ta moja odločitev se je še potrdila, ko sem izvedela, da ne laja preveč, ne pušča dlake in je nežen. »No, pa mi ne bo potrebno kupiti plišastega«, sem si mislila.
Zadnji teden našega dopustovanja na hrvaški obali je Sissy zbolela. Ni ji bilo več pomoči in domov smo se vrnili brez nje.
Prvi dan po dopustu je v službi vedno dosti dela, mene pa to kaj dosti ni zanimalo. Takoj sem hotela imeti novega psička in to softija. Namesto dela, sem brskala po internetu, pisala vzrediteljem in v nekaj dneh sem se dogovorila.
Tako je v naš dom prišla majhna, preplašena kepica imenovana Balla mia. Moja sreča je bila nepopisna. Več o njej si poglejte pod zavihkom Bonita.
BONITA
Bonita (Balla mia Bien amis) je v naše življenje vstopila 31. avgusta 2008. Imela je 9 tednov in ponjo smo šli na Dunaj. Nikoli ne bom pozabila preplašenih očk, ki so zvedavo gledale vame. Kljub temu, da sem imela s seboj pleničko, vodo, igračke, je bila do Kranja kot paralizirana. Vsake toliko smo se ustavili, da bi pila in opravila potrebo pa nič.
Je pa v trenutku naše življenje spremenila na bolje. Mislila sem, da bo prvo noč jokala, a je bila zelo hrabra. Kljub temu jo je preživela v moji postelji, mi lizala ušesa, se stiskala k meni. Bili sva si usojeni.